Pri meni je tko da imam nekako ločeno gospodinjstvo. Mi sicer kupujejo ogromno hrane, nadzira, kaj jem pa ne nihče. Glede tega mam kr srečo.
Kadar imamo družinska kosila - sicer zelo redko - pa ponavadi jaz kuham in sem s tem večji del časa za štedilnikom (ni očitno, da zelo malo pojem).
Drugače pa redno prosim za denar za hrano, ponavadi rečem, da bi šla s kolegico v kitajsko na kosilo al pa kej tazga... Se mi zdi, da to najbolj vžge.
Do zdej ni še nihče nič posumil. So prepričani, da se hočem samo zdravo prehranjevat (ne jem mlečnih izdelkov, žitaric, mesa...). Dobra stran tega je, da če me kdo že začne silit s hrano, pred mene porine kakšno sadje al pa zelenjavo, nikoli kaj res kaloričnega.
Je bilo pa že kar nekaj pripomb na to, da sem shujšala. Ampak zaenkrat nič hujšega. Upam, da bo še naprej tako.
Ne predstavljam pa si, da bi mogla vsak dan sedet za mizo z družino, da bi me imeli stalno na kontroli kaj pojem.
Kadar imamo družinska kosila - sicer zelo redko - pa ponavadi jaz kuham in sem s tem večji del časa za štedilnikom (ni očitno, da zelo malo pojem).
Drugače pa redno prosim za denar za hrano, ponavadi rečem, da bi šla s kolegico v kitajsko na kosilo al pa kej tazga... Se mi zdi, da to najbolj vžge.
Do zdej ni še nihče nič posumil. So prepričani, da se hočem samo zdravo prehranjevat (ne jem mlečnih izdelkov, žitaric, mesa...). Dobra stran tega je, da če me kdo že začne silit s hrano, pred mene porine kakšno sadje al pa zelenjavo, nikoli kaj res kaloričnega.
Je bilo pa že kar nekaj pripomb na to, da sem shujšala. Ampak zaenkrat nič hujšega. Upam, da bo še naprej tako.
Ne predstavljam pa si, da bi mogla vsak dan sedet za mizo z družino, da bi me imeli stalno na kontroli kaj pojem.