fetiš ali le navada...

Mene pa zanima, če še kera uživa v tem da komu nepoznanemu razlaga (npr. teti, kolegici ki se ji sanja ne da skoraj nič ne ješ, sosedam..) KAJ je vse jedla in kok poješ veliko, pa si zmišljuješ razne jedi...
al pa če te kakšn zaskrbljen vpraša, če sploh kej ješ, pa se mu začneš lagat na velko kaj si dons že vse pojedu pa spil... al pa da maš navado skos jamrat kao kok si lačen zato da druge kao malo pretentaš...
a je še kakšna taka al sem samo js taka čudakinja?

pa še neki opažam pri sebi... ful rada kuham in sem dobre volje na koncu ko vidim kako drugi jejo, sama se pa nič ne pritaknem in si mislim, naj kar jejo se bojo itak zredili oni, ne js... in mi je to v veliko motivacijo...

ej dans sm 3 debele ženske vidla..časnaa vse so mele prek 100kg in sm si rekla taka pa nočem bit za noben dnar!!!

Drgač pa jest ful rada govorim kok ma kšna stvar kalorij pa kok kej ni zdravo jest.Pa ful rada ljudi opazujem kk jejo sama pa ne jem.Pa si mislm ti se boš zredu jest bom pa hlače št. 34 nosila.Buahahahaha sm nesramna :D:D

Jaz tud zlo rada govorim kok ena hrana redi ali pa opazujem ljudi kako žrejo, sama pa ne...

Pa ko vidm kšnega debeuga takoj pomislim: ubogi ubogi bajsek zavaljen

Kadar grem po cesti ali po trgovinah vedno gledam, kako so ljudje, predvsem ženske oblečene. Če imajo oprijete hlače in so predebele v njih, se mi včasih res obrača v želodcu. In si mislim;: a se ne vidijo v ogledalu, da to izgleda res nagnusno! In ponavadi je še več takih skupaj...

In ja, če drugi jedo, jaz pa ne, sem res dobre volje. Pa ne zato, da se bodo drugi (družina) zredili (ker tega nočem), ampak, ker mi uspe obdržati močno voljo.