Drage moje.. sem nova tukaj, ampak se z vsakim novim prebranim fourumom počutim kot vaša prijatelca ž 100 let.. tako je tut js mam probleme.. iste ko vi.. prav smešno je kr se zdim v tem sovraštvu proti hrani vedno sama, hkrati pa vidim da temu ni tako.. želim tako zelo želim si shujšati..trenutno imam recimo temu zdravo telo.. seveda imam nekaj oblog po trebuhu nogah(vsepovsod) nisem pa debela.. nisem ttudi suha.. in to me jezi.. imam ogromno idealov ki bi jih rada dosegla pa se vedno pregrešim ali pa si rečem: MLADA SI ŠE, JEJ, ZABAVJ SE, ŽIVI KOT TVOJE SOVRSTNICE.. ampak enoostavno ne morem biti srečna če jem.. pišem ker res NUJNO RABIM SPODBUDO.. imam krasne prijateljice ki pa na žalost oz. na njihovo srečo vse obožujejo hrano,... probleme sem jim že omenila ampak so preveč skrbne in silijo k zdravniku psiholohu.. nwm še čemu.. najbolj zaboli me pa ko nekdo nezlonamerno reče : lepo da si spet malo pridobila svojo težo.. ravno pravšnjo postavo imaš.. HUDA HUDA HUDA KAZEN ZA MENE.. jokam, stradam, se prenajem, stradam, si postavljam datume do sanjske postave.. groza.. IZ TEGA NI NIČ.. RESNO PROOOOOOOOOSIM ZA KAKŠEN NASVET.. vem da jih je že veliko in vse tudi preberem.. iz vsakega se neki naučim sam želim še več in več in več.. kakorkoli že upam da mi ratta.. vam še pišem kaj.. držite se, odpišite mi če imate kolčka odvečnega časa.. vsem želim čimbolj uspešno izgubo kilogramov..
slo- pro- ana